neizpolnjevanje obveznosti: izogibanje opravljanju kakršnih koli obveznosti in opravkov po hiši, priprave domačih nalog ali celo obiskovanja pouka. Odrasli včasih ne opazijo ali ne razumejo takšnega neenakomernega vedenja, prav tako jih odvrne pretirana vznemirjenost in nerazložljiva utrujenost.

Takšni najstniki se soočajo z veliko količino »dodatnega časa«, zanje pa je značilna nezmožnost smiselnega preživljanja prostega časa. Večina nima hobijev, ne sodelujejo v sekcijah in krožkih, ne obiskujejo razstav in gledališč. Žal se v prostem času pri mladostnikih prevladuje predvsem asocialno vedenje (prostitucija, odvisnost od drog, zloraba substanc itd.).

Nesmiselno zapravljanje časa žene najstnike k iskanju novih »navduševanj«. Alkoholizem in odvisnost od drog sta tesno prepletena v strukturi deviantnega življenjskega sloga mladostnikov. Zelo pogosto najstniki praznujejo svoje “zasluge”: uspešne avanture, huliganska dejanja, pretepe, majhne tatvine s pitjem alkohola. Izkazalo se je, da je ena od razpoložljivih vrst zabave za najstnike pretepanje. Tako najstniki priznavajo, da se kregajo, ker nimajo kaj početi, nikjer dati energije in je življenje dolgočasno.

Kasneje imajo najstniki, ko razlagajo svoja dejanja, napačno predstavo o morali, pravičnosti, pogumu in pogumu.

Skozi adolescenco je jasno izražena dinamika agresivnosti. Oblike agresivnega vedenja so značilne za večino mladostnikov.

Eden od elementov mikrookolja v odnosih, ki oblikujejo osebnost, je družina. Pri tem pa ni odločilna njegova sestava – popolna, nepopolna, razpadla, ampak moralno vzdušje, odnosi, ki se razvijajo med odraslimi družinskimi člani, med odraslimi in otroki. V skupnih dejavnostih ne le starši odkrivajo značaj svojega sina ali hčere, ampak tudi otroci bolje spoznajo svoje starše. Najstnik potrebuje skupne dejavnosti z odraslimi.

Na žalost v našem času narašča število disfunkcionalnih družin, v katerih vlada popolna zanemarjenost, pomanjkanje nadzora nad vedenjem s strani staršev, brezbrižnost do usode najstnika, kjer se pojavljajo otroci z vedenjskimi težavami.

Toda tudi v na videz uspešnih družinah je mogoče prepoznati številne težave psihološke narave, ki vodijo v krizo mladostništva.

V družini obstajajo 4 disfunkcionalne situacije:
Hiperprotekcija različnih stopenj: od želje po sokrivdi v vseh manifestacijah notranjega življenja otrok do družinske tiranije.
Hipoprotekcija se pogosto spremeni v zanemarjanje.
Situacija, ki ustvarja “družinskega idola”, je stalna pozornost vsakemu otrokovemu impulzu in pretirana pohvala za zelo skromne uspehe.
Situacija, ki ustvarja “Pepelke” v družini. Veliko je družin, kjer starši posvečajo veliko pozornosti sebi in malo otrokom.