1. Digitalna odvisnost

Družbena omrežja niso le aplikacije na telefonu. Za najstnike so postala svet: tam živijo idoli, tam se oblikujejo trendi in tam najstnik išče potrditev svoje vrednosti.

– TikTok, Instagram, Snapchat so še posebej priljubljeni med dekleti. Zakaj? Ker je pomembno biti “v koraku z modo”, slediti zalogam, dobivati ​​všečke. To je način samoizražanja in vstopa v družbo. Idoli so blogerji, vplivneži, ki narekujejo stil, šale, celo vrste oblačil.

– Spletne igre (CS:GO, Fortnite, Genshin Impact) – privlačijo fante. Tukaj je vse preprosto: igra je območje dosežkov, statusa in ekipe. Tukaj si junak, tudi če se v šoli počutiš neviden. Igralna kultura in pretakanje sta življenjski slog in “tvoja zabava”.

– Panika brez interneta? To je FOMO – strah pred tem, da bi kaj zamudil. Pomanjkanje dostopa pomeni »biti izven življenja« – izven novic, šal, memov, sporočil prijateljev.

2. Odvisnost od psihoaktivnih snovi

Zdi se, da je to že zdavnaj minilo? Ne. Spremenile so se le oblike in embalaža.

– Vape, snus, elektronske cigarete – izgledajo varneje, a hitro povzročijo odvisnost. Zakaj je tako odvisno? Ker je »modno«, ker vsi »vapajo«, ker zmanjšuje tesnobo.

– Alkohol – za samozavest, za »sprostitev« ali biti »kot odrasli«. Še posebej nevaren je, ko najstnik pije sam.

– Konoplja, mikrodoziranje – »modno« med tistimi, ki jih zanimajo teme razvoja, duhovnosti, samospoznavanja. Pogosto pa gre za pobeg pred čustveno bolečino ali notranjimi konflikti.

3. Vedenjska in čustvena odvisnost

To je odvisnost, ki ni takoj vidna.

– Nenehno posodabljanje vira, odvisnost od všečkov kot edine oblike odobravanja. Najstniki ne čakajo na pozornost staršev, temveč na emojije v komentarjih.

– Odlašanje, izogibanje realnosti – način pobega pred strahom pred napakami ali preobremenjenostjo.

– Pobeg v fantazijo ali digitalni svet – »lupina« pred kritiko, nerazumevanjem ali notranjo bolečino.

Na kaj naj bodo starši pozorni?

Čustveni signali:
– »Vseeno mi je«, »Nihče me ne potrebuje«, »Ne boš me razumel«;
– pogoste spremembe razpoloženja, tesnoba, razdražljivost.

Vedenjevni znaki:
– osamljenost, ignoriranje komunikacije;
– motnje spanja, nočni način;
– izguba zanimanja za najljubše dejavnosti;
– izpuščanje pouka, nova neverjetna okolica.

Fizične manifestacije:
– kronična utrujenost, nenadna sprememba teže;
– znaki uporabe (vonj, videz, predmeti);
– samopoškodovanje, zanemarjanje higiene.

Kaj lahko storijo starši?

1. Pogovarjajte se, ne sprašujte:
– »Kako se počutiš?« je boljše kot »Kje si bil?«
– Zanimajte se za njihov svet – brez kritike.

2. Reagirajte, ne ignorirajte:
– Zabeležite spremembe v razpoloženju, spanju, vedenju.
– Po potrebi se obrnite na psihologa ali zdravnika.

3. Dogovorite se:
– Skupaj ustvarite digitalna pravila (na primer, brez telefona za mizo).
– Podprite dejavnosti v resničnem življenju: šport, ustvarjalnost, prostovoljstvo.

4. Postanite varen prostor:
– Otrok naj ve: ljubljen je, tudi ko ni popoln.

Zaključek

Sodobni najstniki niso šibkejši, ampak drugačni. Njihov svet je kompleksen, hiter, včasih krut. In ko molčijo, se šalijo ali odidejo – to ni vedno protest.

Lahko je to klic na pomoč. In odrasel, ki ne sodi, ampak sprejema, lahko postane njihov svetilnik v nevihti.

Zasvojenost se ne začne s cigareto ali telefonom. Začne se z občutkom, da te nihče ne potrebuje.