V svetu, kjer je stres postal hrup v ozadju in kjer travma ni izjema, ampak izkušnja mnogih, se zdi čuječnost skoraj preveč preprosta rešitev. Sedite. Dihajte. Bodite tukaj.

Skeptiki se hihitajo: “Je to vse?”

Da. In hkrati ne.

Čuječnost ni tehnika sproščanja ali način, kako se “umiriti ob čemer koli”. Je sposobnost, da smo v stiku s sedanjim trenutkom brez izogibanja in brez boja. In to je tisto, kar ljudem s travmo in kroničnim stresom pogosto manjka.

“Med dražljajem in odzivom je prostor. V tem prostoru je naša moč izbire.”

— Viktor Frankl

Kaj se zgodi s psiho med travmo in stresom

Travma ni dogodek. Je zataknjena reakcija živčnega sistema.
Telo živi v načinu “nevarnosti”, tudi ko je grožnja že zdavnaj minila.
Um je bodisi v preteklosti (spomini, prebliski) bodisi v prihodnosti (tesnoba, katastrofiziranje).

Stres je mlajši brat travme. Manj dramatičen, a nič manj izčrpavajoč. Počasi nas uči živeti »v avtomatskem načinu«, izklopiti občutljivost do sebe.

In tukaj čuječnost naredi nekaj tihega, a radikalnega: vrne človeka v sedanje telo in sedanji trenutek.

Zakaj čuječnost deluje pri travmi

Zmanjša reaktivnost živčnega sistema
Redna praksa pomaga zmanjšati hiperaktivacijo (boj/beg) in disociacijo. Človek se postopoma nauči opazovati, ne pa spodleteti.

Obnovi občutek nadzora

Travma odvzame izbiro. Zavedanje jo vrne:

Lahko se ustavim, začutim, izberem reakcijo.

Ustvari varno distanco od bolečine

Čuječnost vas ne sili, da jo »ponovno doživite«. Uči vas videti:
»Tukaj je tesnoba. Tam je. Ampak to nisem jaz.«

Obnovi stik s telesom
In travma živi prav tam. Z dihanjem, občutki in mikrogibi čuječnost pomaga telesu dokončati tisto, kar je bilo nekoč prekinjeno.

Prednosti pri kroničnem stresu

Pri stresu čuječnost:

znižuje raven kortizola

izboljšuje koncentracijo

zmanjšuje čustveno izgorelost

obnovi sposobnost občutenja užitka (da, ni izginil – je pridušen)

In kar je najpomembneje, uči vas živeti, ne pa nenehno dohitevati življenja.

Pomembno opozorilo

Čuječnost ni čudežno zdravilo ali “duhovni obliž”.

V primeru globoke psihotravme jo je treba:

prilagoditi

odmeriti

po možnosti v spremstvu specialista

Ker zavedanje brez varnosti ni terapija, ampak ponovna travmatizacija.

Skratka

Čuječnost ne obljublja, da bo bolečina izginila.

Ponuja nekaj bolj iskrenega: priložnost, da ste sami s seboj, tudi ko boli.

In to je začetek zdravljenja.

»Nisi dolžan biti miren.

Dolžan si biti živ.«

In prav o tem govori čuječnost.

Zdravnica-psihoterapevtka

Rimma Štubler