Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se v stenah arterij nabirajo maščobne obloge, predvsem
holesterol, kar vodi do zožitve ali celo popolne zapore arterij. To lahko povzroči resne
zdravstvene težave, kot so srčni infarkt, možganska kap in periferna arterijska bolezen. Kar 85
% vseh smrti zaradi srčno-žilnih bolezni povzroča ateroskleroza.

Zakaj je ateroskleroza nevarna in pogosto vodi do resnih zapletov?
Aterosklerotična srčno-žilna bolezen je pogosto nevidna, saj mnogi ljudje ne občutijo nobenih
težav, dokler ne pride do zapletov. Maščobna obloga oziroma plak se lahko v žilah odtrga, pri
čemer nastane strdek, ki zamaši žilo. To lahko povzroči motnjo v pretoku krvi, kar vodi do
srčnega infarkta ali možganske kapi.
Ateroskleroza je še posebej nevarna za starejše ljudi, osebe z družinsko anamnezo srčno-
žilnih bolezni, kadilce, osebe z visokim krvnim tlakom, diabetike, ljudi s sedečim
življenjskim slogom in tiste s prekomerno telesno težo. Tudi stres, zlasti dolgotrajen, je
pomemben dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze.

Kako lahko prepoznamo, če imamo aterosklerozo?
Ultrazvočni pregled vratnih žil lahko pokaže stanje in prehodnost arterij ter prisotnost
aterosklerotičnih oblog oziroma plakov. Preiskava je varna, neinvazivna, neboleča in nima
kontraindikacij.
Pomembna je tudi redna kontrola holesterola. Celoten lipidogram pokaže vrednosti "dobrega"
(HDL) in "slabega" (LDL) holesterola ter trigliceridov. LDL holesterol je ključen dejavnik pri
razvoju ateroskleroze, zato je pomembno, da ga redno spremljamo in vzdržujemo na
priporočeni ravni. Dosledno in dolgotrajno zniževanje vrednosti LDL holesterola lahko ustavi
napredovanje ateroskleroze in prepreči srčno-žilne dogodke, kot so infarkt, možganska kap ali
periferna arterijska bolezen.

Kako lahko preprečimo razvoj ateroskleroze?
Če dobro poznamo dejavnike tveganja, ki jih lahko izboljšamo, lahko znatno zmanjšamo
tveganje za razvoj ateroskleroze. Preprečevanje ateroskleroze vključuje več vidikov zdravega
življenjskega sloga:
 zdrava prehrana (manj nasičenih maščob, več zelenjave, manj soli, sladkorja …),
 redna telesna aktivnost in nadzor telesne teže,
 kontrola krvnega tlaka in krvnega sladkorja,
 prenehanje kajenja in uživanja alkohola,
 obvladovanje stresa,
 redno jemanje predpisanih zdravil in upoštevanje navodil zdravnika.

S pravilnim nadzorom holesterola, rednimi ultrazvočnimi pregledi in uporabo preventivnih
ukrepov je mogoče znatno zmanjšati tveganje za razvoj ateroskleroze in bistveno izboljšati
zdravstveno stanje.