V sodobni družbi problem prekomerne teže vse bolj presega prehranjevalne navade in življenjski slog. Ima globoko psihološko podlago. Psihosomatika telesa ne obravnava le kot biološki sistem, temveč tudi kot ogledalo psihe. In zelo pogosto se za vsakim kilogramom skriva neizživeto čustvo, bolečina ali potreba, ki je človek ne bi mogel zadovoljiti drugače kot s hrano.
Zakaj se zredimo?
Prekomerna teža ni le posledica prenajedanja. Pogosto je simptom duševnega konflikta, s katerim se telo spopada, kolikor se le da.
Glavni psihoemocionalni vzroki za povečanje telesne teže:
Zaščita
Telo ustvari “oklep” – fizično lupino, ki človeka ščiti pred zunanjim svetom, nevarnostjo, bolečimi stiki. To se pogosto opazi po nasilju ali ponižanju.
Pomanjkanje ljubezni

Ko ni dovolj topline, nežnosti, podpore – človek išče te občutke v hrani. Sladkarije so povezane z ljubeznijo, sitost pa z varnostjo.
Strah pred spolnostjo ali privlačnostjo
Podzavestno se telo “skriva”, da bi se izognilo pozornosti. To se pogosto oblikuje po travmatični izkušnji.
Samokaznovanje, krivda
Nezavedna želja po trpljenju ali kaznovanju sebe skozi telo: “Ne zaslužim si biti vitek”, “Sem slab – nimam pravice, da bi se imel rad.”

Stres, tesnoba, utrujenost
V stanju kronične napetosti možgani iščejo hiter dopamin in ga najdejo v hrani. Tako se oblikuje strategija “čustvenega prehranjevanja”.

Kaj je čustveno prehranjevanje?
Čustveno prehranjevanje je uživanje hrane, ki ne zadovoljuje fiziološke lakote, temveč za dušenje ali izogibanje čustvom.
Kako prepoznati psihološko (nefizično) lakoto:
Čustvena lakota
Fizična lakota
Pojavi se nenadoma
Postopoma narašča
Zahteva določen izdelek
Primerna je katera koli hrana
Ne izgine niti po jedi
Sitost po jedi
Pogosto jo spremlja krivda
Občutek zadovoljstva in miru
Prihaja “iz glave”, ne iz telesa
Odhaja iz želodca, iz telesa
Kako spremeniti strategijo: iz “jem” v “ko sem lačen”
Spreminjanje navade uživanja čustev ni stvar volje, temveč ponovnega razmisleka in novih reakcij na čustva.

1. Vprašajte se: “Je to lakota ali čustvo?”

Zastavite si 3 vprašanja:
Ali sem res fizično lačen?

Kaj čutim trenutno?

Kako lahko poskrbim zase poleg hrane?

2. Uporabite pravilo STOP-DIHAJ-IZBIRA
Pred jedjo: ustavite se za nekaj sekund, nekajkrat globoko vdihnite, priznajte čustvo in nato izberite dejanje.
3. Ustvarite seznam alternativ prehranjevanju
Topel tuš
Sprehod
Klic ljubljeni osebi
Ustvarjalna dejavnost
Joga, dihalne vaje
To pomaga učiti možgane novih načinov uravnavanja čustev.

Kako odpraviti strategijo samoobtoževanja?
Mnogi ljudje po epizodi čustvenega prenajedanja čutijo sram in jezo nase. To le ohranja cikel: čustva → hrana → krivda → še več hrane.
Kaj storiti:
Opazujte svoj notranji dialog
Namesto »Šibek sem« recite:
»Učim se nekaj novega. Težko mi je, ampak že sem na poti.«

Preoblikujte obtožbe v podporo
»Zlomil sem se« → »Poskušal sem se potolažiti. Iščem boljši način.«
»Ne bom se spremenil« → »Vsak dan delam majhne korake.«

Obravnavajte se kot prijatelja
Vprašajte se:
»Če bi bila to moja prijateljica, kaj bi ji rekel?«
In to recite – sebi.

Domača naloga: “Vse moje odvisnosti od hrane” To vam bo pomagalo najti pravo pot.

To je pisna vaja za samoopazovanje. Njeno bistvo je videti, kaj točno hrana nadomešča v vašem življenju.

Navodila:

Dopolnite stavek:

Hrana zame je …

Jem, ko čutim …

Po prenajedanju običajno …

Želim si, da bi me namesto hrane podpirala …

Hrana mi pomaga, da ne čutim …

Bojim se, da bom brez hrane …

Nato:

Podčrtajte ključna čustva ali potrebe. Naredite seznam stvari, ki lahko te potrebe zadovoljijo brez hrane. Ta seznam obesite na vidno mesto. To je vaš komplet prve pomoči za čustva.

Za zaključek

Prekomerna teža ni napaka. To je govorica vašega telesa, ki zahteva pozornost, sprejemanje in skrb.
Čustveno prehranjevanje ni slabost. Je poskus preživetja, ko drugi mehanizmi niso na voljo.
In notranji kritik je odmev starih zgodb, ki jih lahko prepišete.
Sprememba se ne začne z dieto, temveč z vprašanjem:

“Kaj čutim?” “Kaj resnično potrebujem?” “Kako lahko poskrbim zase?”

Ko se namesto obtoževanja pojavi sočutje, namesto hrane pa prisotnost in razumevanje, se vaše telo postopoma znebi tistega, kar ni več potrebno – odvečnih kilogramov, starih strategij, bolečine. In potem ne postanete le lažji. Postanete – svobodnejši.